Najlepše je, če se rodiš lep, pameten in obdarjen s tisoč talenti. Vendar to še ne pomeni sreče in uspeha, saj si lahko pri tem omisliš še tisoč stvari, ki te bodo vleke nazaj in ti onemogočale izkoriščanje podarjenega. In to ni zadovoljstvo. Zadovoljstvo je samo, če si sposoben rasti, se razvijati in se učiti. Zadovoljstvo je, če si sposoben reči, naredil sem vse, kar je bilo v moji moči. Za dugič se bom učil naprej.
Učenje in rast pa nikoli ne prideta sama od sebe. Vedno imamo učitelje, mentorje, ideale, ljudi, ki nas fascinirajo in nam stojijo ob strani. In potem, ko si nekaj dosegel, je potrebno, da rečeš tem ljudem preprosto hvala.
Najprej se pa moram zahvalit Urši. Urša hvala ze ves trud, živce in znanje ter neskono število ur, ki si jih preživela z nami. Kot sama najbolj veš, znamo biti tudi zelo naporni. Po drugi strani pa pred tabo stoji cela generacija pevcev, ki verjame vate.
Zahvalil bi se tudi pevcem. Kaj takega se zgodi očitno samo enkrat v generaciji in zato smo včasih živeli, dihali in jedli. Tu moram omenit tudi bruce. Zbor je namreč sestavljalo kar enajst novih pevcev, kar ni zanemarljiva številka. In vi ste se bili z vsem trudom sposobni pregrizti skozi tekmovalni program in zdržat na odru ter odpet, kot da vam je to položeno v zibelko. Skratka fenomenalni ste bili.
Tu pa ne smem pozabit tudi Maje, ostalih predsednikov in IO-jev, ki so bolj ali manj vodili organizacijo zadnja leta. Maja, za to smo se borili.
Zahvaljujem se tudi vsem, ki nas spremljate, nas podpirate in nas imate radi. Brez publike so koncerti nesmisel in naše petje - pa tekmovanja gor ali dol - je namenjeno vam. Veliko si vas je tudi vzelo čas in ste nas prišli poslušat na lice mesta. Vaši nasveti in podpora so bili neprecenljivi. Še enkrat hvala za vse čestitke, pa neodvisno od medija. Na avtobusu smo porabili kar lep čas, da smo prebrali vse čestitke. Veliko nam pomenijo tudi čestitke iz strani ostalih zborov, saj to ni samo APZ jevska zmaga, to je zmaga celotnega slovenskega zborovskega petja. (konkurenco se bomo šli v Mariboru, tu pa smo vsi isti)
Tu moram omenit še Nano; skoraj zmeraj imamo kakšno tvojih skladb v programu, tako tudi sedaj. In tvoja glasba ima stil, ki nas ločuje od ostalih, ter je sposobna predstavit publiki in zborovski javnosti nekaj novega. Po drugi strani pa je sposobna postavit slovenko skladateljstvo v sam vrh evropske javnosti.
Nenazadnje pa se moram zahvalit tudi državnim inštitucijam, na katere pogosto pozabljamo, ker pozabljamo, da za njimi stojijo ljudje z obrazi, ki pa nam konec koncev omogočajo delovanje in delo na kulturnem področju.
Vedno se najde še kdo, ki ga pozabiš, je že tako, da je v tak sestavek težko zajet več let življenja. Vendar je tudi to v redu, saj vedno pride naslednje obdobje, naslednji učitelji in naslednje osebne in skupne zmage.
